Rastlinske bolezni zmanjšujejo količino in kakovost rastlinskih pridelkov.
Obseg škod, ki jih povzročajo rastlinske bolezni je odvisen od:
> rastlinske vrste, patogena, območja pridelave,
> dejavnikov okolja, varstvenih ukrepov in
> kombinacije vseh teh dejavnikov.
Posledica bolezni so tudi večji stroški porabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS).
Bolezenska znamenja se kažejo na različne načine, to pa zato, ker so nastajajoče spremembe odvisne od povzročitelja, reakcije obolele rastline
ter od vpliva zunanjih dejavnikov.
KAKŠNI SO LAHKO ZNAKI OBOLENJA PRI RASTLINAH?
1. Razbarvanja (obarvanja): najbolj pogosta znamenja rastlinskih bolezni, kjer se normalna zelena barva izgubi.
a) splošno razbarvanje ►pobledelost (etiolirani poganjki)
►bledica ali kloroza (pomanjkanje železa, preobilna vlaga v zemlji (pomanjkanje kisika → gnitje korenin))
b) rumenica ► posledica virusa, pomanjkanje hranil, suša,…
c) rdeče obarvanje ►tvorba antocianov (rdeča barvila), kar je posledica nizkih ali visokih temperatur
d) rjavenje lista ►nastane pri odmiranju zaradi sušenja (posledica rakavih obolenj, sončni ožigi)
e) pege ►omejena razbarvanja na posameznih organih (listi, plodovi, skorja), ki nastanejo zaradi 3. različnih neživih dejavnikov in parazitov. Pege so
lahko posledica napada bakterij, občutljivosti rastlin na FFS sredstva ali nepravilna uporaba le teh, mehanskih poškodb (toča, rahli udarci ali
drgnjenja).
2. Ovelosti:
a) posledica porušenega ravnovesja med sprejemanjem vode in transpiracije (rastline ne sprejemajo dovolj ali jo prekomerno oddajajo)
b) posledica obolenja korenin in ožilja (glivice in bakterije povzročijo gnitje ali trohnenje korenin, zamašijo žile – motena oskrba z vodo)
c) posledica dolgotrajne in ali nenadne suše ali mraza.
3. Odmiranje organov:
a) odmet organov: odpadanje listov, cvetov in plodov zaradi premočne sončne pripeke in prehude suše, zaradi nizkih temperatur, ovelosti (posledica
slabe prehrane ali poškodb pri škropljenju).
b) sušenje ► zaradi vročine, suše, parazitov
► zaradi vetra, pomanjkanja ali presežka hranil (npr. pomanjkanje kalija) se lahko od roba sušijo listi
c) gnitja ►trohnenja so suha gnitja, ki jih povzročajo bakterije in glivice
►gnijejo kalčki, spodnji del stebla, brsti in cvetovi; korenine navadno gnijejo zaradi glivic v prevlažni ali nepropustni zemlji.
BOLEZNI, KI SE LAHKO POJAVIJO ZARADI VPLIVA ZEMLJIŠČA
> rastline, ki rastejo na rodovitnejših tleh so bolj okužene z rjami, pepelovkami in virozami
> rastline, ki so bolj slabotne so bolj občutljive na bolezni
> obilje dušika v tleh povečuje okuženost rastlin, ker le ta podaljšuje rastno dobo; ob pretirani uporabi dušika, so tkiva rastlin mehka, nežna in zaradi tega
močno podvržena okužbam od bolezni
> preobilno gnojenje povzroči močnejše okužbe z določenimi boleznimi (siva plesen, pepelovke)
> struktura zemljišča tudi vpliva na pojav določenih bolezni: rjava gniloba raznih rastlin je najbolj nevarna v zbitih, kompaktnih, kot pa v lahkih in propustnih tleh
POŠKODBE/ZNAMENJA DELOVANJA ŠKODLJIVCEV NA RASTLINAH
* objedanje ali grizenje listov, plodov (gosenice, bolhači)
* ugrizi ali vbodi (listne uši, pršice)
* zavrtanje (strune)
* rovi na listih (zavrtači)
* poškodbe korenin (nematode)
Obseg škod, ki jih povzročajo rastlinske bolezni je odvisen od:
> rastlinske vrste, patogena, območja pridelave,
> dejavnikov okolja, varstvenih ukrepov in
> kombinacije vseh teh dejavnikov.
Posledica bolezni so tudi večji stroški porabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS).
Bolezenska znamenja se kažejo na različne načine, to pa zato, ker so nastajajoče spremembe odvisne od povzročitelja, reakcije obolele rastline
ter od vpliva zunanjih dejavnikov.
KAKŠNI SO LAHKO ZNAKI OBOLENJA PRI RASTLINAH?
1. Razbarvanja (obarvanja): najbolj pogosta znamenja rastlinskih bolezni, kjer se normalna zelena barva izgubi.
a) splošno razbarvanje ►pobledelost (etiolirani poganjki)
►bledica ali kloroza (pomanjkanje železa, preobilna vlaga v zemlji (pomanjkanje kisika → gnitje korenin))
b) rumenica ► posledica virusa, pomanjkanje hranil, suša,…
c) rdeče obarvanje ►tvorba antocianov (rdeča barvila), kar je posledica nizkih ali visokih temperatur
d) rjavenje lista ►nastane pri odmiranju zaradi sušenja (posledica rakavih obolenj, sončni ožigi)
e) pege ►omejena razbarvanja na posameznih organih (listi, plodovi, skorja), ki nastanejo zaradi 3. različnih neživih dejavnikov in parazitov. Pege so
lahko posledica napada bakterij, občutljivosti rastlin na FFS sredstva ali nepravilna uporaba le teh, mehanskih poškodb (toča, rahli udarci ali
drgnjenja).
2. Ovelosti:
a) posledica porušenega ravnovesja med sprejemanjem vode in transpiracije (rastline ne sprejemajo dovolj ali jo prekomerno oddajajo)
b) posledica obolenja korenin in ožilja (glivice in bakterije povzročijo gnitje ali trohnenje korenin, zamašijo žile – motena oskrba z vodo)
c) posledica dolgotrajne in ali nenadne suše ali mraza.
3. Odmiranje organov:
a) odmet organov: odpadanje listov, cvetov in plodov zaradi premočne sončne pripeke in prehude suše, zaradi nizkih temperatur, ovelosti (posledica
slabe prehrane ali poškodb pri škropljenju).
b) sušenje ► zaradi vročine, suše, parazitov
► zaradi vetra, pomanjkanja ali presežka hranil (npr. pomanjkanje kalija) se lahko od roba sušijo listi
c) gnitja ►trohnenja so suha gnitja, ki jih povzročajo bakterije in glivice
►gnijejo kalčki, spodnji del stebla, brsti in cvetovi; korenine navadno gnijejo zaradi glivic v prevlažni ali nepropustni zemlji.
BOLEZNI, KI SE LAHKO POJAVIJO ZARADI VPLIVA ZEMLJIŠČA
> rastline, ki rastejo na rodovitnejših tleh so bolj okužene z rjami, pepelovkami in virozami
> rastline, ki so bolj slabotne so bolj občutljive na bolezni
> obilje dušika v tleh povečuje okuženost rastlin, ker le ta podaljšuje rastno dobo; ob pretirani uporabi dušika, so tkiva rastlin mehka, nežna in zaradi tega
močno podvržena okužbam od bolezni
> preobilno gnojenje povzroči močnejše okužbe z določenimi boleznimi (siva plesen, pepelovke)
> struktura zemljišča tudi vpliva na pojav določenih bolezni: rjava gniloba raznih rastlin je najbolj nevarna v zbitih, kompaktnih, kot pa v lahkih in propustnih tleh
POŠKODBE/ZNAMENJA DELOVANJA ŠKODLJIVCEV NA RASTLINAH
* objedanje ali grizenje listov, plodov (gosenice, bolhači)
* ugrizi ali vbodi (listne uši, pršice)
* zavrtanje (strune)
* rovi na listih (zavrtači)
* poškodbe korenin (nematode)